Pred leti sem iskala nekaj strašnega za oktobrsko ali noč-čarovniško branje. Za strahote in grozote je običajno zelo zanesljiva izbira Stephen King, takrat pa sem želela nekaj drugačnega. Izbrala sem knjigo The Haunting of Hill House, ki je pred dvema letoma naposled ugledala luč slovenskega sveta v prevodu z naslovom V hiši med hribi straši.
Avtorica Shirley Jackson je mojstrica ameriške grozljive proze, ta knjiga pa velja za klasiko. Že sam prvi odstavek nakaže, v kakšno temo se spuščamo.
“Noben živ organizem ne more dolgo ostati priseben v pogojih absolutne resničnosti. Nekateri verjamejo, da sanjajo celo škrjanci in cvrčalke. Hiša med hribi se je, neprisebna, v samoti naslanjala na okoliške hribe in v sebi kopičila temo. Tako je stala že osemdeset let in bo nemara obstala še nadaljnjih osemdeset. Zidovi v njej so se peli navzgor, opeka se je lično držala opeke, tla so bila trdna, vrata pa preudarno zaprta. Med lesom in kamenjem hiše med hribi je ždela tišina, in kar se je kradlo po njej, se je kradlo v samoti.”
Knjigo sem prebrala pred leti, ko sem iskala nekaj strašnega za oktobrsko ali celo noč-čarovniško branje. Za strahote in grozote je običajno zelo zanesljiva izbira Stephen King, takrat pa sem želela nekaj drugačnega. Priporočena knjiga The Haunting of Hill House, ki je pred dvema letoma naposled ugledala luč slovenskega sveta v prevodu z naslovom V hiši med hribi straši, se mi je najbolj dopadla.
Dr. John Montague je raziskovalec nadnaravnih pojavov, ki se skupaj s pomočniki odpravi v star dvorec, kjer naj bi se odvijali nenavadni dogodki. Z njim gredo Eleanor Vance, zadržana ženska, ki je večino življenja preživela skrbeč za bolno mamo, svobodna, lahkoživa umetnica Theodora, in nastopaški Luke Sanderson, dedič hiše, v kateri naj bi strašilo.
Theodora je edina, katere priimka ne izvemo, kar o njej pove še največ. Edina v ekipi je, ki je družinske vezi in navezanost na druge ne zanimajo. V hišo je prišla deloma tudi zato, ker se je sprla s prijateljico, s katero živi. Prijateljstvo med ženskama služi kot čustveno središče, okrog katerega se odvijajo grozote, ki se naposled v hiši seveda tako ali drugače začnejo odvijati.
Ali so nenavadni dogodki, ki se vršijo, resnični paranormalni pojavi, ali pa morda v hiši zares straši? Morda se v resnici največja groza skriva v notranjosti junakov zgodbe?