Leïla Slimani: Uspavanka
Mladinska knjiga, 2019
Izvirnik: Chanson Douce (Éditions Gallimard, 2016)
Nora ocena: 4/5
Končna sodba: Knjiga, ki ni triler, a je srhljiva. Ni le šokantna, pač pa tudi pretresljiva
Zgodba: Myriam in Paul sta uspešen par. Ona je pravnica, on pa vzhajajoča zvezda v glasbeni industriji. Ko dobita otroka, Myriam ostane doma, dokler ji prijatelj ne ponudi službe v odvetniški pisarni, ki je preprosto ni mogla zavrniti. Da bi se zakonca lahko brez skrbi in slabe vesti posvetila delu, za svoja otroka najameta popolno varuško. Ko v njihovo življenje namreč vstopi Louise, je Myriam prepričana, da so našli redek biser. Varuška namreč v njihovo stanovanje prinese svetlobo, poleg tega, da z neverjetno tankovestnostjo skrbi za otroka, v nekaj tednih pospravi stanovanje, največje čudeže pa dela v kuhinji – otroka njene jedi molče goltata, Myriam in Paul pa spet vabita na obisk prijatelje, ki uživajo v Louisini kuhi. A na koncu zgodbe je tragedija, katere glavno vprašanje ni ‘kdo je storilec’, pač pa ‘zakaj je to storil’.
Pro: Knjiga je čudovita študija tega, kako se v vseh nas odvija cel kup procesov, ki jih nihče ne pozna, in kako v resnici drug drugega (nikoli ne) poznamo.
Contra: Naj nekaj razčistimo takoj. Knjiga je bila v angleškem jeziku promovirana kot triler, kriminalka, ponekod celo grozljivka. Vsi, ki iščejo knjigo, v kateri bi si grizli nohte in ugibali, kdo je res kriv za grozovit zločin, bodo nad to knjigo razočarani. Ta knjiga namreč ni ‘whodunnit’ (kot jim rečejo ljubitelji kriminalk), pač pa ‘whydunnit’. Zame to ni contra, za marsikoga pa morda bo.
Začne se brutalno in neposredno.
“Dojenček je mrtev.”
Da je ta popolna, skoraj čudežna varuška ubila otroka, je tako jasno že na prvi strani. A kaj je do tega privedlo? Kaj sploh lahko razloži ali upraviči umor dveh otrok? Okoliščine, ki so pripeljale do tragedije, avtorica razkriva počasi in po koščkih. Stran za stranjo razkrivamo varuškino preteklost in vsakdanjik mlade družine, za katero je kar naenkrat varuška nepogrešljiva. Pa vendar – ali obstaja meja, do koder se lahko tuj človek vplete v mreže neke družine? Ali ima ta prepletenost rok trajanja? Nekoga vzeti za svojega je lepo, ampak kaj se zgodi, ko so otroci tako veliki, da tega človeka ne potrebujejo več? In kaj se zgodi, če ta človek ne želi biti zavržen?
Zgodba se po grozljivem prvem poglavju premakne v preteklost in začne pripovedovati od začetka. Ko Louise vstopi v življenje mlade družine, vanjo prinese veselje, zadovoljstvo in srečo. Varuška preseže vsa pričakovanja, ki bi jih mladi starši sploh lahko imeli, saj se zdi angel, poslan iz nebes. Otroka jo obožujeta, zlahka pospravlja in pomiva, poleg vsega pa še nadvse slastno kuha, ne le za družino, pač pa tudi njihove prijatelje, otroke poučuje, se z njimi igra, z družino hodi na počitnice.
“Samota je delovala kot mamilo in ni bila prepričana, ali se mu sploh želi odreči.”
A bolj, ko se Louise zapleta v življenje svoje nove družine, težje si je predstavljati življenje brez nje. In potem nenadoma postane obremenjujoča. Malce čudaška. Na trenutke preveč popolna. Sem ter tja kar malce naporna. Dogajati se začnejo nenavadne reči, ob katerih se Myriam začne spraševati, kaj če se za to popolno fasado skriva nekaj gnilega.
To je kratka knjiga. Grdavšasta. Temačna. Polna begajočih sončnih žarkov. Zakoplje se ti pod kožo in ti zastrupi kri. V njej se skriva nekaj, ob čemer se ti ves čas ježi koža. Vzbuja skrb, vznemirja te, občutek imaš, da ves čas nekaj brbota tik pod površjem in pojma nimaš, kdaj natanko bo ta lonec prekipel. Kaj se bo takrat zgodilo, je že jasno. A zaradi te informacije knjiga ne izgubi ključnega naboja večno prisotne grozote, ki čepi nekje za vrati.
“Stopi v kuhinjo in prižge luč. Prostor je videti še bolj snažen kot po navadi. V njem plava močan vonj po detergentu. Očiščena so vrata hladilnika. Nič se ne valja po kuhinjskem pultu. Na napi ni niti sledu o maščobi, ročaji na omaricah so prebrisani z gobico. Tudi šipa pred njo se kar blešči od čistoče.
Myriam ravno stegne roko proti hladilniku, ko ga uzre. Tam, sredi mizice, za katero jedo otroka in varuška. Na krožniku leži okostje piščanca. Svetlikajoče se okostje, na katerem ni ostala niti najtanjša mrvica, niti najmanjše vlakence mesa. Videti je, kot da ga je oglodal jastreb ali kaka trdovratna, marljiva golazen. Vsekakor nekaj škodljivega.”
Konec – tako kot knjiga – ni za vsakogar. Nekdo, ki pričakuje jasno razkritje, kaj je botrovalo usodnemu dogodku, tega ne bo dobil. A če bo znal brati med vrsticami, bo razkrito veliko.
Knjiga je v originalu izšla v francoščini in prejela prestižno Goncourtovo nagrado, za navdih pa je francoska pisateljica maroških korenin vzela resnično zgodbo iz leta 2012, ko je na Manhattnu varuška s kuhinjskim nožem zabodla otroka Lulu in Lea, stara dve leti in šest let. V tem času je bila mama otrok skupaj s triletno hčerko na tečaju plavanja. Ko sta se vrnili, sta v kadi našli okrvavljena otroka in varuško, ki je krvavela iz ran, ki si jih je zadala sama. Varuška je preživela in bila pred dobrima dvema letoma (proces je trajal kar pet let) obsojena na dosmrtni zapor. Izkazalo se je, da je trpela zaradi depresije in tesnobe, česar ni razkrila svojim delodajalcem. Sledil je Lulujin in Leov zakon, po katerem morajo ljudje, ki želijo skrbeti za otroke, jasno razkriti svoje kompetence in pomanjkljivosti. Vsak, ki jih ponaredi ali prikrije, zagreši zločin.
Knjigo sem prebrala lani, a je pred kratkim moj pogled pritegnil izvod v knjižnici, kjer je knjiga ležala na vozičku za odpis. Odločila sem se obuditi spomin na to, kako sem v vročem poletju kar dolgo razmišljala o tej knjigi in o tem, kako ima vsak med nami demone, nekateri temnejše in bolj zlovešče kot drugi. In kako radi se včasih nagnemo bliže ugodju in ga ne preizprašujemo. Izvod iz knjižnice bom nekomu, ki je prišel do konca tega bloga, tudi podarila. Knjiga je v dobrem stanju, le nekaj strani vmes je bilo očitno malce zmočenih in so se potem posušile. Na instagramu povšečkaj moj profil in objavo ter mi v komentar napiši, katera knjiga je tebe lansko poletje najbolj pretresla, označi nekoga, ki jo mora prebrati. (V story bom objavila tudi video knjige, da boste videli, da je res ok.) Žrebam v nedeljo, 18. oktobra, zvečer. (Nagradna igra ni povezana z instagramom ali komerkoli drugim, samo z mano.)