Sa┼ía Pav─Źek: Labod re┼że gladino, cvetovi lokvanjev za┼íijejo samoto

Pred kratkim je izdala svojo drugo pesni┼íko zbirko z naslovom Zastali ─Źas. Nastala je v tem nenavadnem ─Źasu, vmesnem ┼żepu med bizarnim in normalnim, ki ga ┼że komaj ─Źakamo. V pesmih se spominja, spra┼íuje in soo─Źa z najbolj ─Źlove┼íkimi tegobami in te┼żkostmi: z izgubo, bole─Źino, s preteklostjo in z nemo─Źjo, pogovarjali pa sva se o njenem procesu ustvarjanja in o poeziji, o izku┼ínjah ─Źlove─Źnosti in sveta.

Uspavanka popolne varuške

Leïla Slimani: Uspavanka
Naj nekaj raz─Źistimo takoj. Knjiga je bila v angle┼íkem jeziku promovirana kot triler, kriminalka, ponekod celo grozljivka. Vsi, ki i┼í─Źejo knjigo, v kateri bi si grizli nohte in ugibali, kdo je res kriv za grozovit zlo─Źin, bodo nad to knjigo razo─Źarani. Ta knjiga namre─Ź ni ‘whodunnit’ (kot jim re─Źejo ljubitelji kriminalk), pa─Ź pa ‘whydunnit’. Zame to ni contra, za marsikoga pa morda bo. To je kratka knjiga. Grdav┼íasta. Tema─Źna. Polna begajo─Źih son─Źnih ┼żarkov. Zakoplje se ti pod ko┼żo in ti zastrupi kri. ─îudovita ┼ítudija tega, kako se v vseh nas odvija cel kup procesov, ki jih nih─Źe ne pozna, in kako v resnici drug drugega (nikoli ne) poznamo.

Izobrazba je pravica, ki osvobaja

Tara Westover: Osvobojena
Jezna sem bila. Ve─Źino ─Źasa branja te knjige sem bila samo in preprosto jezna.
Prebrala sem kar nekaj mnenj in recenzij te pripovedi. Mnoge med njimi se posve─Źajo temu, koliko te zgodbe je pravzaprav resni─Źne. Marsikdo se spra┼íuje, kako je Tara Westover lahko nabrala toliko ┼ítipendij, da se je izobra┼żevala. Med njenimi kritiki sta se zna┼íla tudi dva njena brata, ki sta na Amazonu in drugod javno komentirala in ocenjevala njene spomine. A kar me je prepri─Źalo, je bilo to, da je Tara pogosto omenila, da so to stvari, kot se jih spominja sama. ─îe je bilo 30% stvari, ki jih je Tara zapisala, tak┼ínih, kot jih opisuje, je dovolj, da sem ┼íe vedno jezna.

Ve─Źna popotnica

Risoroman o Almi Karlin

Alma je bila bolehen otrok, imela je komaj osem let, ko ji je umrl ljubljeni o─Źe, mama pa┬á ji nikoli ni nudila topline, po kateri je hrepenela. Ni─Ź dosti ni pomagalo, da je bila Alma ┬╗grda┬ź in menda celo ┬╗pukljasta┬ź, zaradi ─Źesar so na njej preizku┼íali ┼ítevilne (danes vemo, da mu─Źilne) metode. A prav mama je bila zaslu┼żna za nenasitno lakoto po spoznavanju sveta, ki jo je Alma razvila na prvem popotovanju z njo. ┼Że leta 1914 je na londonski Royal Society of Arts opravila izredno te┼żke izpite iz osmih tujih jezikov, s tem pa se ji je odprla mo┼żnost, da se pre┼żivlja s pisanjem in pou─Źevanjem teh jezikov.