Saša Pavček: Labod reže gladino, cvetovi lokvanjev zašijejo samoto

Pred kratkim je izdala svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Zastali čas. Nastala je v tem nenavadnem času, vmesnem žepu med bizarnim in normalnim, ki ga že komaj čakamo. V pesmih se spominja, sprašuje in sooča z najbolj človeškimi tegobami in težkostmi: z izgubo, bolečino, s preteklostjo in z nemočjo, pogovarjali pa sva se o njenem procesu ustvarjanja in o poeziji, o izkušnjah človečnosti in sveta.

Uspavanka popolne varuške

Leïla Slimani: Uspavanka
Naj nekaj razčistimo takoj. Knjiga je bila v angleškem jeziku promovirana kot triler, kriminalka, ponekod celo grozljivka. Vsi, ki iščejo knjigo, v kateri bi si grizli nohte in ugibali, kdo je res kriv za grozovit zločin, bodo nad to knjigo razočarani. Ta knjiga namreč ni ‘whodunnit’ (kot jim rečejo ljubitelji kriminalk), pač pa ‘whydunnit’. Zame to ni contra, za marsikoga pa morda bo. To je kratka knjiga. Grdavšasta. Temačna. Polna begajočih sončnih žarkov. Zakoplje se ti pod kožo in ti zastrupi kri. Čudovita študija tega, kako se v vseh nas odvija cel kup procesov, ki jih nihče ne pozna, in kako v resnici drug drugega (nikoli ne) poznamo.

Izobrazba je pravica, ki osvobaja

Tara Westover: Osvobojena
Jezna sem bila. Večino časa branja te knjige sem bila samo in preprosto jezna.
Prebrala sem kar nekaj mnenj in recenzij te pripovedi. Mnoge med njimi se posvečajo temu, koliko te zgodbe je pravzaprav resnične. Marsikdo se sprašuje, kako je Tara Westover lahko nabrala toliko štipendij, da se je izobraževala. Med njenimi kritiki sta se znašla tudi dva njena brata, ki sta na Amazonu in drugod javno komentirala in ocenjevala njene spomine. A kar me je prepričalo, je bilo to, da je Tara pogosto omenila, da so to stvari, kot se jih spominja sama. Če je bilo 30% stvari, ki jih je Tara zapisala, takšnih, kot jih opisuje, je dovolj, da sem še vedno jezna.

Večna popotnica

Risoroman o Almi Karlin

Alma je bila bolehen otrok, imela je komaj osem let, ko ji je umrl ljubljeni oče, mama pa  ji nikoli ni nudila topline, po kateri je hrepenela. Nič dosti ni pomagalo, da je bila Alma »grda« in menda celo »pukljasta«, zaradi česar so na njej preizkušali številne (danes vemo, da mučilne) metode. A prav mama je bila zaslužna za nenasitno lakoto po spoznavanju sveta, ki jo je Alma razvila na prvem popotovanju z njo. Že leta 1914 je na londonski Royal Society of Arts opravila izredno težke izpite iz osmih tujih jezikov, s tem pa se ji je odprla možnost, da se preživlja s pisanjem in poučevanjem teh jezikov.