Sanje so tudi drugod

Knjiga je ena mojih najljubših letošnjega leta. To že napovedujem. Seveda je zavita v fikcijo, v leposlovno zgodbo, bere se kot kriminalka, a govori o dejanskih potovanjih, ki jih vsi mehiški begunci opravljajo vsakodnevno. O dejanskih zagatah, nevarnostih, ki nanje prežijo. Tudi o dejanskih razlogih za odhod. Zdi se mi pomembno, da o tem beremo v časih, ko je migrantska in begunska kriza po vsem svetu le vedno večja in ko bi vsem prišla prav lekcija sočutja.

Kako dobro v resnici poznamo svoje otroke?

William Landay: Morilski gen (Defending Jacob)
Kako dobro sploh poznamo svoje otroke? Koliko vemo o njihovih življenjih? O vsakodnevnih dogodkih? Ljudeh, ki jih dražijo, prijateljih, ki jih imajo radi? Komu gredo na živce in kdo jih zmerja? Koga oni obkladajo z žaljivkami in kdo je v resnici tisti, ki ustrahuje? Izkaže se, da v bistvu ne vemo veliko, nikakor pa ne dovolj.

Uspavanka popolne varuške

Leïla Slimani: Uspavanka
Naj nekaj razčistimo takoj. Knjiga je bila v angleškem jeziku promovirana kot triler, kriminalka, ponekod celo grozljivka. Vsi, ki iščejo knjigo, v kateri bi si grizli nohte in ugibali, kdo je res kriv za grozovit zločin, bodo nad to knjigo razočarani. Ta knjiga namreč ni ‘whodunnit’ (kot jim rečejo ljubitelji kriminalk), pač pa ‘whydunnit’. Zame to ni contra, za marsikoga pa morda bo. To je kratka knjiga. Grdavšasta. Temačna. Polna begajočih sončnih žarkov. Zakoplje se ti pod kožo in ti zastrupi kri. Čudovita študija tega, kako se v vseh nas odvija cel kup procesov, ki jih nihče ne pozna, in kako v resnici drug drugega (nikoli ne) poznamo.

Ko zemlja izginja pod teboj

Julia Phillips: Izginuli svet

To je ena izmed tistih pripovedi, ki te prav počasi posrka vase. V resnici te že s prvim poglavjem pogoltne, ko ugotoviš, kaj se z deklicama dogaja in kaj ju čaka.

Najmočnejši lik v zgodbi je pravzaprav Kamčatka. Vzdušje, ki jo preveva. In izguba, ki se širi kot rak med vsemi vpletenimi.

Kako zelo smo lagali

E. Lockhart: We Were Liars

Končna sodba: Zanimiv način pripovedi mladostniškega doživljanja s presnetljivim koncem.

Ni vsaka mladinska literatura fina literatura tudi za odrasle. Nekatere mladinske pripovedi so preprosto preveč otročje ali pa preveč dramatizirane za odraslo rabo. Ta ni ena slednjih.

Zakaj je pobralo gospo Westaway

Ruth Ware: Smrt gospe Westaway

Končna sodba: Neodložljiva knjiga srhljivim občutkom groze, ki razkriva stare skrivnosti

Mlada Harriet Westaway se komaj prebija iz dneva v dan kot bralka tarot kart, poleg tega pa se je še čez glavo zadolžila pri posojevalcih denarja. Ko nekega dne prejme pismo, da ji je sorodnica iz Cornwalla v oporoki zapustila premoženje, se zdi, da ji je življenje ponudilo popolno rešitev iz težav. A ker je pri osemnajstih izgubila mamo, stari starši pa so tudi že mrtvi, je prepričana, da so se zmotili.