Najbolj grozno valentinovo

Elizabeth Wetmore: Valentine Harper Collins, 2020   Nora ocena: 4/5 Končna sodba: Zgodba o nekem izseku časa, brutalnem zločinu, položaju žensk in brezizhodnosti majhnih skupnosti. Dan po valentinovem 1976 se na odročnem kraju v Teksasu 14-letna Gloria Ramírez pojavi na verandi ranča Mary Rose Whitehead, pretepena in komaj Å¡e živa. Ko se pojavi moÅ¡ki, kiContinue reading “Najbolj grozno valentinovo”

Najbolj čudovito čudaška knjiga tega leta

Susanna Clarke: Piranesi Bloomsbury Publishing, 2020   Nora ocena: 4/5 Končna sodba: Nekaj najbolj nenavadnega, kar sem kdajkoli prebrala. Zelo priporočam. Zgodba: Piranesi živi v neobičajni hiÅ¡i, katere sobane so neskončne, tako kot njeni hodniki. Stene krasi na tisoče kipov, kakrÅ¡nih ni nikjer drugje. V labirintu teh dvoran pa je zaprt ocean, katerega valovi grmijoContinue reading “Najbolj čudovito čudaÅ¡ka knjiga tega leta”

Sanje so tudi drugod

Knjiga je ena mojih najljubših letošnjega leta. To že napovedujem. Seveda je zavita v fikcijo, v leposlovno zgodbo, bere se kot kriminalka, a govori o dejanskih potovanjih, ki jih vsi mehiški begunci opravljajo vsakodnevno. O dejanskih zagatah, nevarnostih, ki nanje prežijo. Tudi o dejanskih razlogih za odhod. Zdi se mi pomembno, da o tem beremo v časih, ko je migrantska in begunska kriza po vsem svetu le vedno večja in ko bi vsem prišla prav lekcija sočutja.

Ni vse zlato, kar se sveti

Muriel Spark: Zlata leta gospodične Jean Brodie
Knjiga je kratka, pripovedovanje pa zgoščeno in natančno, prepredeno z drobnimi dogodki in velikanskimi premiki. Zahteva vso bralčevo pozornost, ker je vsak stavek poln pomembnih besed ali nezgrešljivega dogodka, ki bo pomemben za naslednji stavek. Spremljamo, kako nastane kult osebnosti gospodične Jean Brodie in kako z leti počasi tudi ta razpada, se lušči in pod njim ugledamo kruto resničnost.

Noč v Caracasu

Karina Sainz Borgo: Hči Španke
Pred nami se razgrne Caracas, v katerem vladajo revščina, tolpe, smrt, bolezni, ogenj in dim, pomanjkanje denarja, varnosti in svobode. Že takoj na začetku je kristalno jasno, da zgodba ne bo preprosta, niti malo lahkotna in v njej ne bo prostora za smeh. Ne le zato, ker je Adelaidi umrla mama in je ostala povsem sama na tem svetu, pač pa zato, ker je v Caracasu pač temno. Tudi sredi dneva. Tam ni prostora za brezskrbne sončne žarke, le za zadušljivo vročino.

Vihar, ki se nikoli ne umiri

Hudo pozna sem z zapisom o Viharnem vrhu. Življenje in leto sta povozila mene in moje načrte za Klasične zamudnike. A ta knjiga bo ostala z menoj. Zgodbe nisem poznala, čeprav vem, da je klasika. Branju o klasikam sem se vedno izogibala prav z namenom, da ne bi prebrala kakÅ¡nega kvarnika, ker sem vedela, daContinue reading “Vihar, ki se nikoli ne umiri”

Grozote, ki prežijo na nas, so včasih preblizu

Jess Lourey: Unspeakable Things
Nekam veliko sreče imam letos s starši v knjigah. Tole knjigo mi je skupaj s še nekaj drugimi, o katerih bom pisala, priporočila neka tuja bookstagrammerka. Tisti, ki iščete tipičen triler, to morda ne bo za vas. Konec ni šokanten glede storilca, pač pa je tu toliko bolj pomembna zgodba Cassie. Nekatere knjige so srhljive zaradi količine krvi in nasilnih prizorov. Druge so srhljive z odprtjem vrat v najbolj grozljive kotičke človeškega značaja. Včasih celo tistih, ki naj bi nam bili najbližji.

Izobrazba je pravica, ki osvobaja

Tara Westover: Osvobojena
Jezna sem bila. Večino časa branja te knjige sem bila samo in preprosto jezna.
Prebrala sem kar nekaj mnenj in recenzij te pripovedi. Mnoge med njimi se posvečajo temu, koliko te zgodbe je pravzaprav resnične. Marsikdo se sprašuje, kako je Tara Westover lahko nabrala toliko štipendij, da se je izobraževala. Med njenimi kritiki sta se znašla tudi dva njena brata, ki sta na Amazonu in drugod javno komentirala in ocenjevala njene spomine. A kar me je prepričalo, je bilo to, da je Tara pogosto omenila, da so to stvari, kot se jih spominja sama. Če je bilo 30% stvari, ki jih je Tara zapisala, takšnih, kot jih opisuje, je dovolj, da sem še vedno jezna.