Susan Stokes-Chapman: Pandora

Zgodba, ki bi lahko bila tudi pravljica.

Pandora ni le še ena v vrsti modernih mitoloških pripovedi. Ne, dogaja se v Angliji leta 1799, ko mlada Dora Blake odkrije skrivnost.

Rada bi namreč postala oblikovalka nakita, saj ji delo v trgovini s starinami ne diši, odkar so v tragični nesreči umrli njeni starši in jo je prevzel stric ter iz nekdaj cenjene starinarnice naredil propadlo štacuno, v kateri prodaja ponaredke. Rada bi se osamosvojila in ušla izpod njegovega okrilja.

Ko delavci v klet prenesejo skrivnostni tovor, ki ga stric hrani pod ključem, Dora pomisli, da je morda našel avtentične kose, ki bi jo lahko navdihnili pri oblikovanju nakita. Ker se na starine ne spozna, za pomoč prosi nadobudnega Edwarda, ki si je nabral znanja, a išče nekaj izjemnega, kar bi se mu pomagalo prebiti v akademske kroge.

Skrivaj začneta raziskovati zanimivi tovor in odkrivati skrivnosti, ki ji bodo razkrile neznana dejstva o družini in njenem življenju, predvsem pa bo ugotovila, da jih včasih ni ravno najbolje odkriti in razkriti. Dekle, ki nosi eno najbolj zloglasnih imen v zgodovini, kaj drugega ne bi smelo pričakovati.

Takšne knjige še nisem brala. Grška mitologija je namreč v tej knjigi bolj spremljevalna kot rdeča nit. Gre za zgodbo, postavljeno v zgodovinsko okolje, dogajanje v Londonu ob prelomu stoletja je namreč tako lepo prikazano, da se izgubiš v občutku neke pravljične pripovedi. Ne vem, kako naj drugače razložim to ozračje, ki ga je avtorica ustvarila.

Imela sem občutek, kot bi stopila v enega tistih pravljičnih filmov, ki ga ustvarijo samo tisti, ki o temi, o kateri govorijo, res veliko vejo. Začenši s tistim ogabnim stricem, ki je resnično dobro pripovedovalno orodje in vzvod za zgodbo, saj s svojim karikaturnim značajem čudovito služi svojemu namenu. Ne, ni treba, da je vsak lik vedno 15-dimenzionalen. Tudi Vernon Dursley ni bil, pa vsi vemo, zakaj.

Neizmerno spoštujem količino časa, ki ga je morala pisateljica vložiti v raziskovanje tem za to knjigo. Ne le samega obdobja, pač pa (pravih in ponarejenih) starin, knjigoveštva in drugih detajlov, ki so moje obzorje razširili in ga obogatili. Da o skrivnostih sploh ne izgubljam besed!