Percival Everett: The Trees

Kot bi te nekdo kresnil po glavi.

Dolgo, dolgo sem iskala, kako bi opisala to knjigo, ki jo je meni (in še ducatu drugih) namenil kviz na spletni strani Booker Prizes, ki naj bi določil, katera od polfinalistk nam je najbolj pisana na kožo. Ne vem, ali smo vse izbrale, da bi poslušale Neila Younga, ali sem bila to samo jaz, ampak tale kviz je zadel v polno.

Ena najboljših knjig letos je na hitro opisana kot triler, v katerem se v malem mestecu Money v Misisipiju drug za drugim pojavljajo trupla belcev, zraven katerih je vsakokrat truplo temnopoltega moškega, ki je ubit na podoben način kot je bil nekoč Emmett Till, 14-letna žrtev linčanja.

Oh, kakšno bogastvo se skriva pod tem opisom.

V Moneyju (da, res obstaja) je skupnost močna, prebivalci pa prav vsi lepo in konsistentno rasistični. Niso ravno bistri, prav tako ne preveč čustveno inteligentni (kako presenetljivo, kajne?), so pa za crknit smešni. Smešni so s svojimi besedami, s štorasto nesposobnostjo grajenja simbolov sovraštva ali pa razumevanja besed, dejanj, pomenov (česarkoli vam srce poželi), s svojo stereotipsko zagamanostjo pregovornih kmetavzarjev. Smešni so tudi zato, ker so tako realistični in ker jih je ustvaril takšne, da si jih zlahka predstavljaš. Kaj predstavljaš, njihove glasove kar slišiš. Želim si, da bi knjigo prevedli tudi v slovenščino, da bi prišla do čim več bralcev, a v resnici ne vem, kako dobro je lahko prevedena glede na naglase, dialekte in tipične izraze ameriškega juga.

Ne, tematika še zdaleč ni smešna in duhovita, ampak je avtor sam dejal, da je težko podajati tako resno temo na globoko temačen način. »Bralca moraš zapeljati in to najlažje narediš s humorjem. Ko ga enkrat zapelješ, lahko z njim počneš, karkoli želiš.« In to je tudi storil.

Zgodovina je pogosto kruta in težko prebavljiva. Percival Everett jo je znal servirati v dozah, s katerimi je zgradil popolno sliko preteklosti, ki se s svojo grozo zdi neverjetna, a je bila pot v ta pekel tako hudičevo preprosta.

Kaj naj še povem o tej knjigi, da ne povem preveč? Morda le še to, da je avtor resničnost zapakiral v fiktivno zgodbo. Zato vse, kar vas bo zanimalo, kar veselo poguglajte.

Me bi dale bookerja. 🤪