Dolgo časa sem se spravljala k temu in nikoli nisem točno vedela, zakaj se nisem. Ni časa. Ne bom konsistentna. Brez veze, da začnem, pa potem tri tedne ni nič od mene. Ampak nekako z leti pridejo tudi tisti trenutki, ko ti je za vse to vseeno. Sem, kakršna sem, je pisal Jacques Prévert (pa kaj potem, kaj vas briga vsa ta reč, sem, kakršna sem, všeč sem, komur sem všeč).
In tako sem tu. Rada bi si zapisala občutke, ki jih v meni zbudijo knjige, še posebno, če so mi všeč ali me razkurijo.
Pišem že praktično vse svoje življenje. V osnovni šoli sem začela s poezijo, ki je potem ob koncu srednje šole nekako poniknila. Od petnajstega leta naprej pišem članke, prispevke, zgodbice, knjige. Prevajam. Urejam. Sem besedna čarodejka. 🙂
Zato bom to delala. Po svoje. Brez prehudih pričakovanj. Zase. In za tiste, ki vas bodo moje besede zanimale. Dobrodošli v mojem svetu besed.