Ni vse zlato, kar se sveti

Muriel Spark: Zlata leta gospodične Jean Brodie

Cankarjeva založba, 2019

Muriel Spark: The Prime of Miss Jean Brodie (Macmillan, 1961)

 

Nora ocena: 4/5

Končna sodba: Kratka, a izjemno bogata knjiga.

Zgodba: Samosvoja, strastna in sentimentalna Jean Brodie je učiteljica na edinburški dekliški šoli, kjer pod svoje okrilje vzame peščico izbrank v želji, da bi jih vzgojila v crème de la crème. Sredi tridesetih let preteklega stoletja jih uči o italijanskih renesančnih slikarjih, menstrualnih zagatah, ljubezenskem življenju Emily Brontë in izjemnosti moža po imenu Benito Mussolini. Med svojimi učenkami uživa brezpogojno privrženost, toda ko dekleta vpelje v spletke odraslih, njihovo zvestobo postavi na preizkušnjo.

Pro: Knjigo lahko prebereš relativno hitro, hkrati pa z njo dobiš ogromno globine.

Contra: V resnici se ne spomnim ničesar. 4 dobi samo zato, ker ni med mojimi najbolj top knjigami.

Zlata leta gospodične Jean Brodie

V knjigi o zlatih letih gospodične Jean Brodie prav ta gospodična pogosto, redno in ves čas omenja, da je v zlatih letih. To vtakne v vsak stavek, v katerega lahko. Najbrž v večini zato, da bi prepričala samo sebe in s tem tudi okolico.

Knjiga je kratka, pri Cankarjevi založbi je izšla na 116 straneh (plus nekaj strani spremne besede izjemne prevajalke, ki je knjigo prelila v slovenski jezik). Zato ne vem, koliko lahko o njej povem, ne da bi povedala preveč. Po drugi strani pa v knjigi zelo hitro izvemo ključne dogodke in trenutke v zgodbi, zato se ne sprašujemo, kdo je kaj zagrešil (in/ali kako je umrl), pač pa le še, kako je prišlo do tega, kdaj se je to zgodilo in kateri dogodki so temu razpletu botrovali.

 

Gospodična Jean Brodie je namreč naporna kot sam vrag. Izbere si šest deklet, iz katerih bo naredila crème de la crème in jim to tudi ves čas ponavlja. Vsaki od njih nalepi nalepko, jo popredalčka in ji pove, kaj bo v življenju z njo. Manipulira z njimi, jih zdaj hvali, zdaj graja, vodi jih v opero in v muzeje, svoje mnenje pa – vsemu širokemu znanju navkljub, ki jim ga predoči – predstavlja kot neoporečni evangelij in edino resnico. Fascinantna osebnost je, saj se z dekleti pogovarja kot da so njene vrstnice, edina je, ki jih jemlje kot odrasle že od vsega začetka. A to seveda niso. In kot reče nekje v romanu …

»Dajte mi deklico v dojemljivih letih in za vse življenje bo moja.«

To najbolje opiše celo knjigo.

Zlata leta gospodične Jean Brodie

Knjiga je namreč kratka, pripovedovanje pa zgoščeno in natančno, prepredeno z drobnimi dogodki in velikanskimi premiki. Zahteva vso bralčevo pozornost, ker je vsak stavek poln pomembnih besed ali nezgrešljivega dogodka, ki bo pomemben za naslednji stavek. Spremljamo, kako nastane kult osebnosti gospodične Jean Brodie in kako z leti počasi tudi ta razpada, se lušči in pod njim ugledamo nekoga, ki je lahko le človek s tendencami sociopatskega control-freaka. Kaj je tisto, kar povzroči njen končni propad, ni presenetljivo, je pa zanimivo, kaj se zgodi, ko nalepkam, ki jih je pripela svojim učenkam, popusti lepilo.