Robert Harris: Conclave
Knopf Publishing Group, 2016
Nora ocena: 4/5
Končna sodba: Res presenetljiv triler o temi, ki se sprva sploh ne zdi tako razburljiva.
Zgodba: Papež je umrl. Čas je za volitve, ki bodo zbrale sto osemnajst kardinalov z vsega sveta v sistinski kapeli. Najbolj skrivnostne volitve brez jasnih kandidatov se namreč odvijajo, dokler eden od njih ne dobi dovolj glasov. In čeprav je to Cerkev, je to tudi ena največjih institucij na svetu z možmi na čelih različnih škofij in nadškofij, ki so poleg posvečenosti povsem običajni možje z željami, skrivnostmi in ambicijami.
Pro: Res zanimivo, kako je politika pravzaprav povsod.
Contra: Kratek čas je roman morda malce suhoparen, a mora biti, da razloži vsa pravila.
Začetek zveni zelo dolgočasen in za to knjigo sem se odločila zgolj na podlagi ocene na Goodreads, ko sem iskala ‘nekaj italijanskega’, pa nisem hotela kakšne standardne ‘kako lepa je Toskana’ ali ‘moje najlepše poletje na Siciliji’. Če sem na začetku malce bolj metodično brala vse tiste protokole in zahteve, navade, zakone, ki jim morajo slediti v Vatikanu, je bilo zelo hitro več kot očitno, kako različne zveri so se zbrale v tem okolišu.
“An excess of simplicity, after all, was just another form of ostentation, and pride in one’s humility a sin.”
Tu je zmes različnih narodnosti, kultur in prepričanj. Večina teh mož je predanih veri in Cerkvi, pogosto pa prevlada tudi skupek povsem tuzemskih skrbi in težav. Te običajno pridejo na plan, ko se iz sistinske kapele odpravijo bodisi na kosilo bodisi nazaj v svoje sobe, saj je hitro očitno, da ne bodo tako urno izbrali svojega novega pastirja. In z vsakim novim zbiranjem glasov se spreminja količina glasov, ki jih dobivajo tisti, ki veljajo za favorite. Potem pa se začne razkrivati cela četica skrivnosti, ki se skupaj speletajo kot veriga, ki jo zavežejo skozi vrata sistinske kapele vsakokrat, ko se kardinali odpravijo na glasovanje. Bodo res izbrali prvega temnopoltega papeža? Bo prepričal progresivni milanski kardinal ali beneški konzervativec? In od kod se je vzel kardinal presenečenja, za katerega nihče sploh vedel ni, da ga je pokojni sveti oče povzdignil na to mesto? Zgodbo pripoveduje kardinal Lomeli, ki je zadolžen za konklave. Iskren mož je, predan in veren. Želi si le izbrati pravega dušnega pastirja, a ve, da to ne bo tako preprosto.
“No one who ever follows their conscience ever does wrong. The consequences may not turn out as we intended; it may prove that we made a mistake. But that is not the same as being wrong.”
Čudovito se mi je zdelo, da je Robert Harris, ki je spisal to knjigo, vse res do potankosti raziskal in o temi pisal spoštljivo z ravno prav distance, četudi sam ni katolik in ne hodi v cerkev. Na neki način me je način zbiranja glasov in izbiranja kandidata, za katerega bodo volili, spomnilo na prvo sezono House of Cards, ko je Frank Underwood tekal po Beli hiši in podmazal vsakega, ki ga je bilo treba. Tudi cerkev ima politiko. Avtor je zelo lepo predstavil vidik verske prepričanosti, predanosti in me včasih z vsem tem močno presenetil, saj ni nikoli pozabil, da piše o kardinalih. Gromozanski bonus pa mu priznam pri tem, da je na koncu tako lepo presenetil kljub temu da je konec morda malce težko verjeten, pa je vsekakor nepričakovan. Pa četudi ves čas misliš, da veš, kako se bo razpletlo.
Poletni bingo: Italija