Elizabeth Wetmore: Valentine
Harper Collins, 2020
Nora ocena: 4/5
Končna sodba: Zgodba o nekem izseku časa, brutalnem zločinu, položaju žensk in brezizhodnosti majhnih skupnosti.
Dan po valentinovem 1976 se na odročnem kraju v Teksasu 14-letna Gloria Ramírez pojavi na verandi ranča Mary Rose Whitehead, pretepena in komaj še živa. Ko se pojavi moški, ki je na bližnjem naftnem polju deklico brutalno posilil, se ji Mary Rose postavi v bran in s tem zakoliči svojo in njeno usodo. Še preden bo namreč prišlo do pravega sojenja, se bodo za porotnike in sodnike oklicali čisto vsi v v majhnem mestu, ki bodo v vsaki cerkvi in baru sodili pravzaprav žrtvi in njeni naivnosti.
“There is always something that needs to be cleaned – a table, a window, her daughter’s face.”
Zgodba prepleta vidike različnih žensk, ki so med seboj tako ali drugače povezane. Večinoma imajo skupno tudi to, da ne morejo sprejemati svojih odločitev. Nimajo pravice do lastnih odločitev in mnenja, tudi po porodniškem dopustu morajo ob želji, da bi se vrnile v službo, zaprositi za privolitev moža. Pa še takrat sploh ni nujno, da jih bodo vzeli nazaj. Ženske so manjvredna bitja, iz njih se lahko norčujejo in prav vsak moški lahko od njih pričakuje spoštovanje. Vsak jih lahko podcenjuje, daje v nič, se jim posmehuje.
“You raise a family in Midland, but you raise hell in Odessa.”
Življenja teh žensk so se sunkovito in nasilno spremenila tistega dne po prazniku ljubezni. Vsaka izmed njih nosi svoj križ, pa naj gre za mlado dekletce ali pa za staro vdovo. Svojevrsten lik je spet lokacija, saj začutiš Teksas in vso norijo, ki se tam dogaja zaradi razmaha naftnih polj, ki v svoje kruto nedrje privabijo takšne in drugačne like, ki iščejo zaslužek in boljše življenje. Skorajda čutila sem pesek tiste suhe, izčrpane dežele v ustih, neustavljivo žgoče sonce na koži in ozkoglednost malomeščanov, ki obsojajo deklico samo zato, ker je Mehičanka, in zagovarjajo njenega posiljevalca, samo zato, ker ga poznajo.
Na neki način me je knjiga spominjala na ustvarjanje občutka nekega okolja, ki ga spleta Elizabeth Strout v Olive Kitteridge. A zgodbi si nista podobni. Valentine namreč poganja nasilno dejanje, ki sproži cel kup sprememb, obupanih dejanj in krikov na pomoč, vendar knjiga niti približno ni triler ali pa drama, ki se odvija v sodni dvorani. Vsekakor pa, če ji dovolimo, lahko ponudi ogledalo, v katerem se lahko kritično pogleda vsak od nas.