Najbolj čudovito čudaška knjiga tega leta

Susanna Clarke: Piranesi

Bloomsbury Publishing, 2020

 

Nora ocena: 4/5

Končna sodba: Nekaj najbolj nenavadnega, kar sem kdajkoli prebrala. Zelo priporočam.

Zgodba: Piranesi živi v neobičajni hiši, katere sobane so neskončne, tako kot njeni hodniki. Stene krasi na tisoče kipov, kakršnih ni nikjer drugje. V labirintu teh dvoran pa je zaprt ocean, katerega valovi grmijo po stopniščih in v trenutku poplavijo določene prostore. Vendar se Piranesi ne boji, saj razume plimo in oseko, pozna zemljevid labirinta in raziskovanje hiše je njegova najljubša aktivnost. V hiši z njim živi še nekdo, ki ga dvakrat tedensko obišče in prosi za pomoč pri raziskovanju nečesa, čemur reče Veliko skrivno znanje. Piranesi tako raziskuje tudi zanj in sčasoma najde dokaze o tretji osebi, o grozovitostih in strašni resnici, ki bo Piranesiju razkrila svet, ki presega tistega, ki ga on že od nekdaj pozna.

Piranesi
Piranesi

Resnično še nisem prebrala ničesar takšnega. V resnici bo vse, karkoli bom poskusila zapisati o knjigi, lahko kvarnik. Zato bom raje dopisala nekaj drugega. To knjigo sem izbrala s širšega seznama nominirank za Women’s prize, prepričana, da me bo močno zanimala. Prinesla sem jo iz knjižnice in ko sem jo začela prebirati, sem hitro ugotovila, da je ‘rabljena’ samo nekje do 50. strani. Knjiga jih ima manj kot 250, a jasno je bilo, da so nedvomno tri četrtine knjige povsem neprebrane. Kdorkoli si jo je sposodil pred menoj, je obupal. Ne vem, koliko ljudi si jo je sposodilo pred menoj, a ko sem lezla čez prve strani, sem razumela, zakaj so odnehali.

Nobenega smisla ne najdeš v opisovanju sob, ni ti jasno, kaj Piranesi sploh počne, zakaj je tam, kaj ta prostor je. Kako vesela sem, da sem vztrajala! Zato vsakemu, ki se bo te knjige lotil, priporočam, da rine dalje. Ker je tista veličastna čudaškost, ki se začne počasi razpletati pred bralcem, vedno bolj barvita, vedno bolj smiselna, dokler ti na koncu skoraj ne raznese glave ob tem, kar si prebral. Zelo, zelo priporočam.