Maščevanje.
Vas je kdaj prijelo, da bi nekomu vrnili milo za drago? Najbrž nismo človeški, če se nam to ne zgodi vsaj enkrat v življenju. Elektra je tista maščevalna duša, po kateri je celo Jung poimenoval enega od kompleksov.
A ta zgodba ne govori le o njej, pač pa o treh ženskah, katerih usode se neizogibno prepletajo v času trojanske vojne. To seveda vsi zelo dobro poznamo.
Clytemnestra je bila sestra dvojčica tako opevane Helene, ki je zanetila vojno, o kateri prebiramo še danes. Sestri sta se poročili z bratoma: Clytemnestra z Agamemnonom in Helena z Menelausom in ko je slednja s Parisom zapustila Šparto, je seveda njen mož zbobnal vso pomoč, ki jo je le lahko, da jo pripelje nazaj domov.
Ko je Troja padla, je Agamemnon s seboj odpeljal Cassandro, Parisovo sestro, ki pa je trojanska svečenica z božanskim talentom napovedovanja prihodnosti. Podelil ji ga je sam bog Apolon, a ker je naredila nekaj nezaslišanega, ji je dodal prekletstvo, da ji nihče nikoli ne bo verjel.
Medtem ko Elektra komaj čaka, da se njen oče Agamemnon vrne iz vojne, njena mama ni tako navdušena. Besna mati njegovih otrok je bila namreč tik pred njegovim odhodom priča nečemu tako grozovitemu, da možu tega nikoli ne bo mogla opustiti. In katero maščevanje je sploh lahko večje od brutalne smrti? In kako bo njena dejanja prenesla v očeta zaljubljena Elektra?
Nove pripovedi grških mitov so zame vedno zanimive. Elektra je sicer eden najbolj priljubljenih tragičnih likov, njena maščevalnost pa je ne le mitološka, pač pa že legendarna. Trojanska vojna je zanimiva tudi zato, ker ima v resnici vsak, ki se je vanjo podal, svojo zgodbo, drugačne preobrate, življenje se je zanj spremenilo, zgodile so se nepredvidljive stvari, kot v življenju pač se. V resnici so grški miti pripovedi o življenju.
Medtem ko sem vila roke s Cassandro in si želela, da bi jo kdo poslušal, ter zelo oprezno spremljala nit Elektrine zgodbe, me je najbolj pritegnila Clytemnestra. V zgodbi trojanske vojne je izgubila kot sestra, mati in žena. In čeprav v današnjem resničnem življenju (recimo, da v večini) nismo tako zelo krvoločni, razvratni, brezsramni in neotesani, se vsi lahko sem ter tja poistovetimo s čustvi, ki prevevajo junakinje, katerih usode se tako kot koščki sestavljanke sestavijo v eno samo veliko tragedijo.