Izobrazba je pravica, ki osvobaja

Tara Westover: Osvobojena

Mladinska knjiga, 2020

V izvirniku: Educated, Penguin Random House, 2018

Nora ocena: 4/5

Kon─Źna sodba: Stra┼íljiva zgodba o tem, kaj se zgodi, ─Źe dru┼żini vlada mo─Źan, karizmati─Źen vodja, ki svoje nasilne te┼żnje preliva v ostale ─Źlane.

Zgodba: Tara je odrasla v posebni ameri┼íki dru┼żini: o─Źe je avtoritativen, karizmati─Źen verski gore─Źne┼ż, mama pa tiha, sposobna ┼żenska z zdravilskim darom. Tara je najmlaj┼ía od sedmih otrok, ki so se vsi rodili doma, niso hodili v ┼íolo in dolgo niso imeli niti rojstnih listov. ┼Żiveli so na hribovski kmetiji in delali na o─Źetovem odpadu, prepu┼í─Źeni njegovi svojeglavosti in nezaupljivosti do dru┼żbe ter pogosto zblodenim predstavam o tem, kako svet deluje. A Tara je hotela iz svojega ┼żivljenja ve─Ź kot le delo na odpadu in ob─Źasno ┼íolanje doma. Na lastno pest in z neomajno voljo se je prebila na univerzo ter nazadnje postala doktorica zgodovine. ┼áele po tem je napisala spomine, ki bralcem po vsem svetu danes jemljejo sapo.

Pro: Knjiga te bole─Źe posrka vase …

Contra: … in pogosto te prime, da bi jo zabrisal ob steno.

Jezna sem bila. Ve─Źino ─Źasa branja te knjige sem bila samo in preprosto jezna. Bom razlo┼żila.

Prebrala sem kar nekaj mnenj in recenzij te pripovedi. Mnoge med njimi se posve─Źajo temu, koliko te zgodbe je pravzaprav resni─Źne. Marsikdo se spra┼íuje, kako je Tara Westover lahko nabrala toliko ┼ítipendij, da se je izobra┼żevala. Med njenimi kritiki sta se zna┼íla tudi dva njena brata, ki sta na Amazonu in drugod javno komentirala in ocenjevala njene spomine. Priznam, da sem ob vsem tem tudi sama malce postala in se zamislila. A kar me je prepri─Źalo, je bilo to, da je Tara pogosto omenila, da so to stvari, kot se jih spominja sama. Vsi vemo, da obstaja ve─Ź plati ene zgodbe in vsekakor ne samo dve. ┼áe posebej, ─Źe je v situacije v zgodbi vpletenih ve─Ź ljudi. Seveda ima vsak svojevrsten spomin. Spomini nas vse na neki to─Źki varajo. Srednje┼íolske dni imamo zdaj obarvane ro┼żnato (ali vsaj malce vijoli─Źno), ─Źetudi so bili za mnoge med nami tako naporni, da jih nikoli ne bi ponovili. Spomin pozabi slabo in olep┼ía dobro. A ko je slabega toliko, da je dobro kot nekaj drobcev sezama … No, takrat ti ne ostane veliko drugega kot gola, kruta realnost. In ─Źe je bilo 30% stvari, ki jih je Tara zapisala, tak┼ínih, kot jih opisuje, je dovolj, da sem ┼íe vedno jezna.

Osvobojena
Breskve sem si narezala še preden sem sploh vedela, da jih bodo Westoverjevi otroci na veliko vlagali za konec sveta.

Jezna sem na odrasle v knjigi, ki se vsi obna┼íajo, kot da se jih to, skozi kak┼íno fizi─Źno, ─Źustveno, mentalno in psiholo┼íko nasilje vla─Źijo otroke, ki so se zna┼íli v tej situaciji, prav ni─Ź ne ti─Źe. Oh, ja, pa─Ź o─Źe je malce usekan. Oh, ja, saj nimam pravice kaj re─Źi. Oh, ja, saj bi pomagal/a, pa … Oh, ja! Oh, ja! Oh, ja! Tudi mama me je jezila. Vendar ┼żenski, ujeti v nasilnem zakonu s poblaznelim mo┼íkim, ki ves ─Źas pri─Źakuje apokalipso, ni lahko prekiniti tega za─Źaranega kroga. Vstati in oditi ni tako lahko kot se sli┼íi, ─Źeprav vem, da smo vsi najraje pametni v stilu “zakaj pa ne gre, zakaj ima ┼íe kar naprej in naprej otroke z njim”. ─îe bi bilo tako preprosto, tak┼ínih zgodb ne bi bilo, svet bi bil vsaj 85% lep┼íi, vsi bili lepo vzgojeni, dobro socialno prilagojeni in ─Źustveno inteligentni. A vsi vemo, da ne gre tako. Najhuje od vsega in tisto, kar mami stra┼íansko te┼żko odpustim, pa je bilo nasilje, ki so ga nad Taro zganjali drugi ─Źlani dru┼żine. Predvsem njen brat. Kako mu je bilo vedno znova dopu┼í─Źeno, da se do vseh obna┼ía kot da so njegova lastnina, pa nih─Źe ni posegel vmes. O tem, da je bilo toliko nasprotovanja alopatski medicini, da je moral nekdo skoraj umreti, da so ugotovili, da zeli┼í─Źe ne bo dovolj, ne bom razpravljala. Da je mama utrpela hude po┼íkodbe zaradi o─Źeta in je posledice nosila vse svoje ┼żivljenje, celila pa se je v kleti v temi, tudi ne bom razpravljala.

“─îudno, kako ljudem, ki jih ima┼í rad, prepusti┼í tolik┼íno mo─Ź nad sabo.”

Kar je najbolj zanimivo, je namre─Ź tisto, kar se zgodi, ko se (nekateri) otroci za─Źnejo postavljati zase in sprejemati druga─Źne odlo─Źitve v ┼żivljenju kot si jih zanje ┼żeli o─Źe. Tole je mogo─Źe manj┼íi kvarnik, zato beri previdno. O─Źe benti. Je siten in u┼żaljen. A otroci dose┼żejo, kar ┼żelijo. To samo nakazuje, kako ┼íibka osebnost je v resnici patriarh, ki je strah in trepet vseh. Zakaj je strah in trepet vseh? Ker se ga v prvi vrsti mama boji vznemiriti, zaradi ─Źesar se ga bojijo tudi otroci. A je globoko v sebi sam otrok, okrancljan s ┼ítevilnimi du┼íevnimi te┼żavami in boleznimi, med katerimi je bipolarna motnja le ena od njih, jaz bi ji nedvomno pridala ┼íe narcisti─Źno osebnostno motnjo.

Morebitnega kvarnika je tu konec. ­čÖé

Po izidu knjige se dru┼żina s Taro menda ni ┼żelela ve─Ź pogovarjati. Danes imajo nekak┼íen pav┼íalen odnos, vsaj tako sem zaznala na spletu. Medtem ko je knjiga sicer zaslovela s ─Źuda┼íkostjo o─Źeta, ki se pripravlja na konec sveta, teka po veli─Źastni gori, imenovani Indijanska princesa, in se pripravlja na apokalipso ter zavra─Źa vse, kar je modernega, to ni njena najve─Źja veli─Źina. Najve─Źja pomembnost te knjige je v prikazu ─Źustvenega in psihi─Źnega nasilja. Zatiranje otroka in njegove radovednosti, pravice (da, pravice!) do izobra┼żevanja in ┼íirjenja obzorij, nenudenje zdravni┼íke pomo─Źi ob hudih opeklinah in udarcih v glavo, novodobno otro┼íko su┼żenjstvo … vse to je hudo nasilje. Deklica, ki je pri sedemnajstih letih vstopila v ┼íolo, namre─Ź ni bila dekle. Bila je deklica, ki ni vedela, kaj je to su┼żenjstvo, ki ni poznala besede holokavst in se ji ┼íe sanjalo ni, da se je neko─Ź vr┼íila svetovna vojna. ┼áe manj pa je vedela, kak┼íen svet se bo odprl pred njo, ko bo stopila skozi vrata izobrazbe in v svet ljudi, ki jim je bilo resni─Źno mar zanjo. V svet, v katerem bo osvobojena.

Poletni bingo: rumena naslovnica