Intervju: Yolanda Casta├▒o

Pesmi galicijske pesnice, esejistke, urednice in kuratorke so prevedene v ve─Ź kot 30 jezikov, prevodi celotnih zbirk so iz┼íli v angle┼í─Źini, italijan┼í─Źini, franco┼í─Źini, makedon┼í─Źini, srb┼í─Źini, armen┼í─Źini in sloven┼í─Źini. Prejemnica ┼ítevilnih nagrad, ki zdru┼żuje poezijo z glasbo, vizualnimi umetnostmi, videom, arhitekturo, plesom in marsi─Źem drugim, je leto┼ínja kuratorka festivala Dnevi poezije in vina, ki poteka od 21. do 26. avgusta na Ptuju.

Foto: Marcos Miguez

Poezija ne predstavlja lahkega kruha in mnogi star┼íi ne bi bili navdu┼íeni nad tak┼íno izbiro poklica, saj ne zagotavlja finan─Źnega uspeha. Kako so va┼íi gledali na to odlo─Źitev?

Bili so dovolj idealisti─Źni, da niso ovirali tega, kar bi me osre─Źevalo in razvijalo, ─Źeprav na za─Źetku nih─Źe (niti jaz) ni verjel, da bom od tega lahko ┼żivela. Morda sta ravno vera v to ter vztrajno in prizadevno delo (┼íe vedno brez zaupanja v to, da se bo obrestovalo) predstavljala prve, ni─Źesar pri─Źakujo─Źe temelje, na katerih sem pozneje gradila in dosegla profesionalni nivo. Pomagalo je tudi to, da sem za─Źela tako zgodaj, saj sem bila stara komaj 17 let in sem si tako lahko prvih deset let privo┼í─Źila to za─Źetno fazo in ‘paraprofesionalnost’. Pozneje sem se res za─Źela zelo zavedati poezije kot poklica, militantnosti, ki jo zdaj gojim z veliko odlo─Źnostjo, mo─Źnim kriti─Źnim ─Źutom in ┼żeljo, da bi ga dostojanstveno opravljala.

Minevanje ─Źasa in izkori┼í─Źanje dneva je za vas pomembna tema. Kako se je va┼íe razumevanje ─Źasa in njegovega minevanja za vas spremenilo?

Mislim, da se je moja nekdanja mladostna naglica zdaj upo─Źasnila. Danes si zastavljam cilje v dalj┼íem ─Źasovnem okviru in jih celo z veseljem odlagam. Pri svojem pesni┼íkem delu razumem, da je vidno polje zdaj nekoliko ┼íir┼íe.

Kaj je za vas kot umetnico najve─Źji izziv v tem sodobnem svetu?

Mislim, da je moj najve─Źji izziv in dose┼żek kot umetnica v tem sodobnem svetu ┼íe vedno vsakodnevno pre┼żivljanje s poezijo, seveda z vso neodvisnostjo, ustvarjalno svobodo, eksperimentalnim odnosom, umetni┼íko ambicioznostjo, kriti─Źnim in vpra┼íujo─Źim ob─Źutkom, in to kot ┼żenska in v manj┼íinskem jeziku brez dr┼żave. Ni lahko ┼żiveti od tak┼ínega poklica in potovati po svetu ter spoznavati druge kulture in literarne sisteme, medtem ko ┼íe naprej poglabljam svoje pesni┼íko delo.

Kaj storite, ko ob─Źutite pisateljsko blokado, ali veste, kako se z njo spopasti?

Blokade ne ob─Źutim, ker ne pi┼íem pod nikakr┼ínimi zahtevami, niti nimam neke trde discipline. Pi┼íem iz ┼żelje in strasti do tega, in ko se potopim v nov knji┼żni projekt, mi je delo na njem v u┼żitek (ne glede na to, koliko truda mi vzame) in to fascinantno raziskovanje me nosi naprej brez pravega ob┼żalovanja. Ko smo pripravljeni, imamo navdih in voljo, ni blokad.

Po drugi strani pa na splo┼íno ali ko se odzovem na prilo┼żnostno naro─Źilo, posku┼íam navdih spodbuditi z branjem, poslu┼íanjem poezije, ki jo recitirajo moji najljub┼íi avtorji, ali ogledom drugih umetni┼íkih izdelkov (ne nujno literarnih).

Zakaj je poezija na tem svetu tako pomembna?

Ker drugi jeziki (vsakdanji, znanstveni, tehni─Źni, celo filozofski) niso v celoti sposobni tako celovito in ve─Źplastno pristopiti k svetu in resni─Źnosti, ju obdelati in interpretirati, zato potrebujemo tudi pristop, ki ga lahko ponudi poezija, ki vsaj dopolnjuje druge, predvsem pa stopa tja, kamor ostali ne se┼żejo. Poezija se spra┼íuje s pomo─Źjo drugih orodij, po drugih kanalih, ki lahko aktivirajo ─Źlove┼íke vidike, ki so prav tako zanimivi kot razum. V poeziji se besede ponovno osmislijo, ustvarijo nove pomene in prek njih predlagajo nove na─Źine razmi┼íljanja o ┼żivljenju. Ti novi na─Źini njegovega razumevanja ali projekcije pa potem pomenijo tudi nove na─Źine ┼żivljenja. ─îe tisto, kar ni poimenovano, ne obstaja in ─Źlove┼íko mi┼íljenje ostaja tako jezikovno, bodo nove kombinacije besed in nova razmerja med njimi ustvarjale druga─Źne strukture, s katerimi bo mogo─Źe misliti.

Foto: Dmitri Kotjuh

Poleg tega pa tako, kot nas lahko pripovedovanje prenese v druge ─Źase in kraje, nas tudi poezija postavi v ─Źustveno ko┼żo drugega; vpliva na na┼ío ─Źustveno vzgojo in nas na neki na─Źin sku┼ía pripraviti do tega, da bi znali upravljati svoja ─Źustva, kar je za ─Źloveka ena najpomembnej┼íih formacij. Vemo ┼że, kak┼íne so posledice v resni─Źnem ┼żivljenju ljudi, ki znajo voditi podjetje, ne znajo pa obvladati ─Źustvenega razkola …

Katera tema vam je najbli┼żja in katero najte┼żje raziskujete?

Morda razli─Źni pristopi k identiteti, morda ─Źustveni odmev dolo─Źenih okoli┼í─Źin, ki imajo tudi dru┼żbeni odmev (spol, podoba, ki jo projiciramo drugim, jezik, razred …). Pi┼íem samo o tistem, kar me premakne, zaradi ─Źesar si to ┼żelim po─Źeti, zato se obi─Źajno ne lotevam vpra┼íanj, ki se mi a priori zdijo te┼żka. Poleg tega, ko dobim ustvarjalne predloge ali naro─Źila (ki ne prihajajo iz mene), me izziv obi─Źajno bolj spodbudi kot ohromi. Raziskovanje poti, ki jih sama ne bi prehodila, spodbuja mojo ustvarjalnost, jo popelje iz obmo─Źja udobja, lahko prinese presenetljiva odkritja in se mi ┼íe vedno zdi zelo zanimivo.

─îesa se najbolj veselite na festivalu?

Dejstva, da gre za festival, ki ima tako konceptualno strogost, presti┼ż, izku┼ínje, organizacijske zahteve (ne le tehni─Źne), ekspanzivni u─Źinek, projekcijo, vpliv v ┼ítevilnih prostorih (uredni┼íkem, medijskem, diskurzivnem, dialo┼íkem in prevajalskem), ki je tako dobro zasnovan in pripravljen s tako veliko skrbjo. Zaradi tega ─Źutim velik ponos, odgovornost, ─Źast in hvale┼żnost za tako dragoceno prilo┼żnost. Vem tudi, da bo sre─Źanje s tako veli─Źastnimi avtorji, izmenjava in primerjava na┼íih del, skrbi, te┼żav in prizadevanj izjemno navdihujo─Źe. Prav tako kot to, da bomo dobili vpogled v delo v nastajanju, ki nam ga bodo predstavili in ki nas bo zagotovo presenetilo. Morda bodo na sre─Źanju nastali celo novi projekti! Za konec naj povem, da se ┼íe posebej veselim, da bom ob ┼że objavljenih predstavila nekaj svojih ─Źisto novih izvirnih pesmi, ki bodo lu─Ź sveta prej ugledale v slovenskem prevodu kot v ┼ípanskem!