Jess Lourey: Unspeakable Things
Thomas & Mercer, 2020
Nora ocena: 4/5
Končna sodba: Temačna knjiga z večno-prisotnim občutkom groze in strahu.
Zgodba: Osemdeseta so. Cassie McDowell s sestro in starši živi na kmetiji v Minnesoti, nadvse rada hodi v šolo in je na smrt zaljubljena v najbolj čednega fanta v razredu. Sicer je res, da imajo njeni starši občasno neke strahotno nenavadne zabave s parado čudaških in deviantnih gostov, a se je na to dodobra navadila. A potem počasi začnejo izginjati vaški fantje. Drug za drugim se tudi vrnejo, a povsem spremenjeni, nasilni in zadržani. Govorice o tem, kaj se jim je zgodilo, postajajo vedno bolj temačne. Čudaških ljudi v njihovem okolišu ne manjka, zato je število osumljencev iz dneva v dan večje, na površje pa počasi plavajo grozljive skrivnosti. Nenadoma se povsem spremeni tudi njena sestra. A to ni edina težava. Cassie je namreč vsako noč preganjani plen in samo vprašanje časa je, kdaj bo tudi žrtev.
Pro: Knjiga je res srhljiva, ker te je ves čas strah, kaj se bo zgodilo s Cassie. Mene je noro skrbelo zanjo, čeprav sprva niti nisem štekala, zakaj. Zato je bilo le še hujše.
Contra: Na trenutke sem imela občutek, da je knjiga skoraj za med mladinsko literaturo, ampak je veliko, veliko preveč temačna za to. Sploh ne vem, če je to contra, v resnici.
Nekam veliko sreče imam letos s starši v knjigah. Tole knjigo mi je skupaj s še nekaj drugimi, o katerih bom pisala, priporočila neka tuja bookstagrammerka. Tisti, ki iščete tipičen triler, to morda ne bo za vas. Konec ni šokanten glede storilca, pač pa je tu toliko bolj pomembna zgodba Cassie. Nekatere knjige so srhljive zaradi količine krvi in nasilnih prizorov. Druge so srhljive z odprtjem vrat v najbolj grozljive kotičke človeškega značaja. Včasih celo tistih, ki naj bi nam bili najbližji.
“He wore his anger like knives, and you didn’t want them aimed at you.”
Cassie rada hodi v šolo, a nanjo preži cel kup nevarnosti tako med šolskimi zidovi kot v domačem okolju. Na začetku poletja, ko sonce že zažiga pokrajino in so počitnice za vogalom, se Cassie pogosto zavihti na svoje kolo in odkolesari dogodivščinam naproti. A te dogodivščine niso vedno prijetne, niso vedno vznemirljive. Včasih so naravnost grozeče. Za dekle, ki je na pragu najstništva, je okolica včasih zelo nerazumljiva, težko doume, zakaj se njeni starši obnašajo tako, kot se, in le s kotičkom očesa opaža nevarnosti, ki prežijo nanjo za vsakim vogalom. Tudi pred vrati njene sobe.
“I’d been thirteen, not stupid, though a lot of people confuse the two.”
Cassie večino časa spi v omari. Strah jo je. Na smrt. Poletje, ki ga prebiješ z njo v tej knjigi, ni prijetno in ni tisto brezskrbno poletje, kakršnega se spominjam jaz, ko smo na svojih kolesih na podoben način odkrivali okolico, raziskovali zapuščene hiše in plezali v skrivne kotičke. Spomnim se nekega poletja, ko so se godile res grozne reči v naši okolici, a odraščanje v tako globokem in vseprežemajočem strahu je nekaj povsem drugega.
Pri branju te knjige mi kri ni zaledenela zaradi neznanega storilca, ki ugrablja otroke. No, seveda mi je. A ne najbolj. Najbolj grozeče je Cassiejino domače okolje, v katerem je vse odvisno od očetovega muhastega razpoloženja. Njena družina je ekscentrična, umetniška, zelo svobodnega duha. Cassie in njena sestra doma najdeta le vir neskončnega strahu, naučita se hoditi kot mačka okrog vrele kaše, se večino časa delati nevidni in predvsem zelo, zelo pridni.
“The trick of life,” she said, “is that you can’t hold the pain for too long. The magic, either.”
Avtorica s svojim pripovedovanjem zelo rahločutno in subtilno prav počasi nariše sliko velike kmetije, na kateri sta dve deklici v središču pozornosti svojega očeta in njegovih prijateljev. Zgodba je pretresljiva še toliko bolj, ker sloni na resničnih dogodkih iz njenega otroštva. Zanimivo je to, da je epilog zgodbe v zadnjem trenutku umaknila iz knjige in je zdaj na voljo na njeni spletni strani le tistim, ki jih zanima, kaj se je na koncu zares zgodilo s Cassie. To je ena zgodb, o katerih sem razmišljala še dolgo po tem, ko sem knjigo že odložila.