V teh jesenskih dneh, ko vreme niha med spomladanskim in skoraj zimskim, vas lahko še enkrat povabim, da si ogledate film, posnet po knjigi Tam, kjer pojejo raki.
O knjigi sem že pisala, saj je bila izbor mojega ‘matičnega’ knjižnega kluba, obenem pa je takrat k skupnemu branju vabila @ajda_naklada, ki je to knjigo že brala in jo kar močno priporočala. Ker Ajdino mnenje cenim tudi takrat, kadar se ne strinjava povsem, sem z veseljem zagrizla v zgodbo. Vem, da vsi, ki knjige niso brali (!), zavijajo z očmi nad tem, da vsi, ki smo jo prebrali, ne moremo prehvaliti doživetja narave v tej knjigi. Mnenja so precej različna (ljubim/sovražim), mene je pripoved prepričala do te mere, da sem ji odpustila tudi tisto, kar mi v knjigi ni bilo všeč. Iztočnic za debate je ogromno!
Me je pa zato toliko bolj skrbelo, kako bodo lepoto in čudovite opise narave prelili v filmsko zgodbo. Seveda, načeloma ni težko, posnameš nekaj kadrov z razgledom, pa je, kajne? No, ni čisto tako. Marsikateri film je bil posnet na prelepi lokaciji, pa je ni znal izkoristiti. Že tako vemo, da je knjiga vedno boljša od filma. 😉
Ampak najprej na hitro, za kaj gre: Kya z družino živi v preprosti hiši v močvirju, kjer imajo dokaj srečno življenje, ki pa ga grdo zaznamuje očetovo popivanje in nasilje. Najprej jih zapusti pretepena mama, sledijo pa ji vsi Kyini bratje in sestre, da deklica ostane sama z očetom. Nauči se kuhati in skrbeti za njiju, potem pa nekega dne izgine še oče. Najde samo dva odrasla zavetnika, ki pa sta temnopolta in tudi sama deležna podobnega izobčenja kot Morostarka, kot Kyo kličejo sovrstniki in celo odrasli v mestu. Celotno zgodbo pa preveva rdeča nit umora, ki se je zgodil v močvirju v Kyini odrasli dobi, ko se čudaško dekle znajde na zatožni klopi.
@con_film_slovenija me je tako kot še nekaj drugih blogerk prijazno povabil na premiero filma in Reese Witherspoon, ki je knjigo izbrala za svoj knjižni klub, ga je vzela v roke kot producentka in vsekakor ve, kako se naredi res lepo zgodbo iz dobre knjige. Verjeli ali ne, izpustila je celo tisto, kar mi v knjigi ni bilo všeč in je bilo po mojem mnenju odveč. Priporočam, da ga ujamete, dokler je še na sporedu!