Ker je Ove podoben mojemu očetu. (Pa Otto tudi!) Na nekaterih mestih sem se res hahljala. Prepričana sem, recimo, da se Titanik ne bi potopil, če bi imeli mojega očeta na krovu. On bi tisto luknjo zrihtal. In tudi on ne mara bebcev. Da je svet poln bedakov in tepcev, vemo vsi. Ove jih samoContinue reading “Mož z imenom Otto”
Category Archives: leposlovje
Karine Tuil: Človeške stvari
Njena beseda proti njegovi. Zgodba, ki je prepogosta in ki jo v resnici vsi poznamo. Alexandre izhaja iz premožne in pomembne družine, njegov oče je ne le znan, pač pa slaven, spoštovan novinar, njegova mama pa vplivna feministka. Nekega dne mladega Alexandra neko dekle obtoži posilstva. To ni kar naključno dekle, pač pa bo obtožbaContinue reading “Karine Tuil: Človeške stvari”
Gabriel Bergmoser: The Hunted
Življenje nekje na samem, v stiku z naravo je za marsikoga kar visoko na prioritetni lestvici. Ampak tudi divjina in samota nista vedno samo nekaj romantičnega. Za to knjigo sem ‘izvedela’ v knjigarni. Nekako je skočila vame (knjige to počnejo, prisežem), ko sem iskala nekakšno grozljivko ali vsaj nekaj, kar bi mi vzelo sapo. AvtorjaContinue reading “Gabriel Bergmoser: The Hunted”
Lisa Jewell: The Family Upstairs
Family is shit. To pogosto reče prijateljičin mož in priznam, da vedno zadene pravi trenutek. Tako, kot je družina lahko naše največje bogastvo, je lahko tudi naše največje breme. Hočeš-nočeš v njej fašeš travme in rane, ki jih potem (bolj ali manj uspešno) celiš kar nekaj časa. Zgodbo do zdaj najbrž že poznate. Mlada LibbyContinue reading “Lisa Jewell: The Family Upstairs”
Maggie O’Farrell: The Vanishing Act of Esme Lennox
Kakšni so tisti temnejši kotički človeškega srca? Tisti, v katerih se naše želje, hrepenenja in poželenja prepirajo z družbeno vsiljenimi normami? Iris Lockhart je sredi pestrega vsakdana, v katerem skrbi za trgovinico z vintage oblačili. Ima fanta, ki pa je žal poročen, vendar ne pusti, da bi to motilo njun odnos in ji celo vztrajnoContinue reading “Maggie O’Farrell: The Vanishing Act of Esme Lennox”
Posebno meso prihodnosti
Pozabite vse grozljivke, vse Kinge, vse slasher filme, vse psihopatske otroke v zgodbah. To je nekaj najbolj groznega, kar boste v življenju prebrali. Zakaj tako radi beremo distopije? Ker prikazujejo svet, kakršen bi lahko bil? Ker pogosto delujejo kot svarilo? Ker nam je fino videti, da nam je v resnici fino? Na svetu ni večContinue reading “Posebno meso prihodnosti”
Shirley Jackson: V hiši med hribi straši
Pred leti sem iskala nekaj strašnega za oktobrsko ali noč-čarovniško branje. Za strahote in grozote je običajno zelo zanesljiva izbira Stephen King, takrat pa sem želela nekaj drugačnega. Izbrala sem knjigo The Haunting of Hill House, ki je pred dvema letoma naposled ugledala luč slovenskega sveta v prevodu z naslovom V hiši med hribi straši.Continue reading “Shirley Jackson: V hiši med hribi straši”
Kaj pa vas straši?
Oktober je sam po sebi idealen mesec za branje grozljivk in knjig s temačnimi temami. (O izvoru noči čarovnic pa pozneje!) Zato sem zbrala kupček groznih in grozovitih pripovedi, ki vam lahko krajšajo noči ali kratijo spanec. Neil Gaiman: Pokopališka knjiga Noben Owens je popolnoma običajen fantič. Živi pa na pokopališču, vzgajajo ga duhovi inContinue reading “Kaj pa vas straši?”
Knjižni klub: Knjige s koktajli
Nov knjižni klub imamo! In pri nas je ves čas poletje. Po treh neuradnih krstih (s knjigami Razblinjajoča se polovica, Beli zobje in nazadnje The Trees) si upam tudi uradno naznaniti, da bo tole postala kar bolj ustaljena praksa. Po zadnji debati smo namreč sklepčno ugotovili, da nam vsem manjka klepeta o knjigah. Fino jeContinue reading “Knjižni klub: Knjige s koktajli”
Percival Everett: The Trees
Kot bi te nekdo kresnil po glavi. Dolgo, dolgo sem iskala, kako bi opisala to knjigo, ki jo je meni (in še ducatu drugih) namenil kviz na spletni strani Booker Prizes, ki naj bi določil, katera od polfinalistk nam je najbolj pisana na kožo. Ne vem, ali smo vse izbrale, da bi poslušale Neila Younga,Continue reading “Percival Everett: The Trees”