Jaap Robben: Bratov kožuh
Mladinska knjiga, 2021
Izvirnik: Zomervacht (De Geus, 2018)
Nora ocena: 4/5
Končna sodba: Pripoved o poletju, ko se med dvema bratoma okrepita povezanost in ljubezen.
Zgodba: Trinajstletni Brian z očetom živi v prikolici v odročnem kraju. Njegov starejši brat Lucien je nastanjen v ustanovi za otroke s posebnimi potrebami. Nekega dne oče Luciena vzame v domačo oskrbo, odgovornost za brata pa naloži Brianu. Kljub revščini, očetovi brezbrižnosti in negotovosti ob zahtevni nalogi, Brian najde način, da ljubeče poskrbi za brata in njegove potrebe. Dokler se nekega dne vse usodno ne zaplete …
Pro: Ni veliko knjig, ki bi tako predstavljale osebe, kakršna je Lucien. Z vidika otroka še močnejše.
Contra: Ni zgodba, v kateri je vse lepo in prijetno. To zame ni contra, za marsikoga pa lahko je.
Nizozemski avtor je v prvi vrsti znan kot pisatelj otroških knjig. Zgodbe, povedane skozi oči mladih src, se nas dotaknejo drugače. In čeprav je bila knjiga napisana za odrasle, so jo prav nepresenetljivo za svojo vzeli tudi mladostniki.
Knjiga je bila nominirana oziroma izbrana v širši izbor za mednarodno nagrado Booker letošnjega leta. Prebrala sem jo hitro, dobesedno v dveh etapah, saj ni dolga in ni zapleteno napisana, vseeno pa se ti zareže v srce. V njej vse skupaj doživljamo skozi dojemanje trinajstletnega dečka Briana, ki je ravno dovolj star, da ve, ko je nekaj sumničavo, in ravno dovolj mlad, da vsega ne razume povsem. Njegovi starši so se ločili, on je ostal z očetom, mama je ‘prevzela’ starejšega Luciena, ki pa živi v ustanovi za ljudi s posebnimi potrebami. Z mamo Brian nima stikov, z očetom pa živita v revščini in deček je večino časa prepuščen sam sebi. Oče se za Luciena niti ne zanima dokler ne pride do situacije, v kateri ima od njega pravzaprav lahko korist. Zanj je njegov šestnajstletni starejši sin samo predmet, sredstvo, s katerim bo dosegel svoj cilj.
Zgodba zelo brezkompromisno prikaže okolje, v kakršnem odrašča Brian, ki je za svoja leta zelo zrel, a je hkrati pač še vedno otrok. Še vedno je odgovornost za brata, ki jo oče brezbrižno prevali nanj, prevelika in pretežka. A to ne pomeni, da je Brian karkoli drugega kot ljubeč in vzoren bratec, ki samo z opazovanjem zdravstvenih delavcev izve toliko, da lahko z vztrajnostjo in ljubeznijo za brata poskrbi več kot odlično. In te skrbi se loti samoumevno, iz korenin ljubezni. Čeprav Lucien ne zmore govoriti, se vseeno sporazumeva in skupaj z Brianom počasi tudi mi začnemo razumeti, kaj določene geste, zlogi in reakcije pomenijo.
Pisatelj nam s svojim tankočutnim opazovanjem, a slikanjem situacije čisto tako mimogrede zelo uspešno približa osebe, o katerih v literaturi ne beremo dovolj. S tem mi je segel v srce in z veseljem bom prebrala tudi druga njegova dela.