William Landay: Morilski gen (Defending Jacob)
Kako dobro sploh poznamo svoje otroke? Koliko vemo o njihovih življenjih? O vsakodnevnih dogodkih? Ljudeh, ki jih dražijo, prijateljih, ki jih imajo radi? Komu gredo na živce in kdo jih zmerja? Koga oni obkladajo z žaljivkami in kdo je v resnici tisti, ki ustrahuje? Izkaže se, da v bistvu ne vemo veliko, nikakor pa ne dovolj.
Monthly Archives: October 2020
Divjina v nas
Divjina v nas: narava v Viharnem vrhu
Močvirje, kot ga prikaže Emily, je čarobno. Četudi veš, da bi te zeblo in premočilo do kosti, si želiš sprehoditi se po njem. Sesti k ognjišču s skodelico čaja in knjigo. Opazovati veličino narave v vsej njeni divjini. Strašansko mi je žal, da je spisala en sam roman. Eno veličastno mojstrovino, ki ji ni para. Pripoved, v kateri se znajdeš tako globoko, da imaš občutek, kot da je vse okrog tebe temnomodre barve, kot da sta povsod temačnost in megla, ki pa ne dajeta občutka tesnobe, ampak nekakšne pomirjujoče tihosti.
Uspavanka popolne varuške
Leïla Slimani: Uspavanka
Naj nekaj razčistimo takoj. Knjiga je bila v angleškem jeziku promovirana kot triler, kriminalka, ponekod celo grozljivka. Vsi, ki iščejo knjigo, v kateri bi si grizli nohte in ugibali, kdo je res kriv za grozovit zločin, bodo nad to knjigo razočarani. Ta knjiga namreč ni ‘whodunnit’ (kot jim rečejo ljubitelji kriminalk), pač pa ‘whydunnit’. Zame to ni contra, za marsikoga pa morda bo. To je kratka knjiga. Grdavšasta. Temačna. Polna begajočih sončnih žarkov. Zakoplje se ti pod kožo in ti zastrupi kri. Čudovita študija tega, kako se v vseh nas odvija cel kup procesov, ki jih nihče ne pozna, in kako v resnici drug drugega (nikoli ne) poznamo.
Ekscentrična Emily Brontë
Brontëjevi so bili izjemna družina, v kateri so rojenice delile talente z lopato. Emily je bila peti od šestih otrok v družini in vsekakor na zelo samosvoj način najbolj zanimiva med sestrami. Bila je sramežljiva in močno navezana na svoje sorojence, oboževala pa je živali in zelo rada domov vodila potepuške pse, na katere je naletela na sprehodih v naravi.
Njen edini roman, Viharni vrh, je vseboval toliko strasti in nasilja, da je bilo viktorijansko bralstvo sprva prepričano, da ga je napisal moški. Prve kritike so bile mešane, saj sta živahna in divja spolna privlačnost in strast mnoge bralce močno šokirala. Emily je edina sestra Brontë, ki ima skorajda status kultne umetnice. Zanimive čudakinje, ekscentrične samotarke in predvsem svobodne umetnice.
Izobrazba je pravica, ki osvobaja
Tara Westover: Osvobojena
Jezna sem bila. Večino časa branja te knjige sem bila samo in preprosto jezna.
Prebrala sem kar nekaj mnenj in recenzij te pripovedi. Mnoge med njimi se posvečajo temu, koliko te zgodbe je pravzaprav resnične. Marsikdo se sprašuje, kako je Tara Westover lahko nabrala toliko štipendij, da se je izobraževala. Med njenimi kritiki sta se znašla tudi dva njena brata, ki sta na Amazonu in drugod javno komentirala in ocenjevala njene spomine. A kar me je prepričalo, je bilo to, da je Tara pogosto omenila, da so to stvari, kot se jih spominja sama. Če je bilo 30% stvari, ki jih je Tara zapisala, takšnih, kot jih opisuje, je dovolj, da sem še vedno jezna.