Kako dobro v resnici poznamo svoje otroke?

William Landay: Morilski gen (Defending Jacob)
Kako dobro sploh poznamo svoje otroke? Koliko vemo o njihovih ┼żivljenjih? O vsakodnevnih dogodkih? Ljudeh, ki jih dra┼żijo, prijateljih, ki jih imajo radi? Komu gredo na ┼żivce in kdo jih zmerja? Koga oni obkladajo z ┼żaljivkami in kdo je v resnici tisti, ki ustrahuje? Izka┼że se, da v bistvu ne vemo veliko, nikakor pa ne dovolj.

Divjina v nas

Divjina v nas: narava v Viharnem vrhu
Mo─Źvirje, kot ga prika┼że Emily, je ─Źarobno. ─îetudi ve┼í, da bi te zeblo in premo─Źilo do kosti, si ┼żeli┼í sprehoditi se po njem. Sesti k ognji┼í─Źu s skodelico ─Źaja in knjigo. Opazovati veli─Źino narave v vsej njeni divjini. Stra┼íansko mi je ┼żal, da je spisala en sam roman. Eno veli─Źastno mojstrovino, ki ji ni para. Pripoved, v kateri se znajde┼í tako globoko, da ima┼í ob─Źutek, kot da je vse okrog tebe temnomodre barve, kot da sta povsod tema─Źnost in megla, ki pa ne dajeta ob─Źutka tesnobe, ampak nekak┼íne pomirjujo─Źe tihosti.

Uspavanka popolne varuške

Leïla Slimani: Uspavanka
Naj nekaj raz─Źistimo takoj. Knjiga je bila v angle┼íkem jeziku promovirana kot triler, kriminalka, ponekod celo grozljivka. Vsi, ki i┼í─Źejo knjigo, v kateri bi si grizli nohte in ugibali, kdo je res kriv za grozovit zlo─Źin, bodo nad to knjigo razo─Źarani. Ta knjiga namre─Ź ni ‘whodunnit’ (kot jim re─Źejo ljubitelji kriminalk), pa─Ź pa ‘whydunnit’. Zame to ni contra, za marsikoga pa morda bo. To je kratka knjiga. Grdav┼íasta. Tema─Źna. Polna begajo─Źih son─Źnih ┼żarkov. Zakoplje se ti pod ko┼żo in ti zastrupi kri. ─îudovita ┼ítudija tega, kako se v vseh nas odvija cel kup procesov, ki jih nih─Źe ne pozna, in kako v resnici drug drugega (nikoli ne) poznamo.

Ekscentri─Źna Emily Bront├ź

Bront├źjevi so bili izjemna dru┼żina, v kateri so rojenice delile talente z lopato. Emily je bila peti od ┼íestih otrok v dru┼żini in vsekakor na zelo samosvoj na─Źin najbolj zanimiva med sestrami. Bila je srame┼żljiva in mo─Źno navezana na svoje sorojence, obo┼żevala pa je ┼żivali in zelo rada domov vodila potepu┼íke pse, na katere je naletela na sprehodih v naravi.
Njen edini roman, Viharni vrh, je vseboval toliko strasti in nasilja, da je bilo viktorijansko bralstvo sprva prepri─Źano, da ga je napisal mo┼íki. Prve kritike so bile me┼íane, saj sta ┼żivahna in divja spolna privla─Źnost in strast mnoge bralce mo─Źno ┼íokirala. Emily je edina sestra Bront├ź, ki ima skorajda status kultne umetnice. Zanimive ─Źudakinje, ekscentri─Źne samotarke in predvsem svobodne umetnice.

Izobrazba je pravica, ki osvobaja

Tara Westover: Osvobojena
Jezna sem bila. Ve─Źino ─Źasa branja te knjige sem bila samo in preprosto jezna.
Prebrala sem kar nekaj mnenj in recenzij te pripovedi. Mnoge med njimi se posve─Źajo temu, koliko te zgodbe je pravzaprav resni─Źne. Marsikdo se spra┼íuje, kako je Tara Westover lahko nabrala toliko ┼ítipendij, da se je izobra┼żevala. Med njenimi kritiki sta se zna┼íla tudi dva njena brata, ki sta na Amazonu in drugod javno komentirala in ocenjevala njene spomine. A kar me je prepri─Źalo, je bilo to, da je Tara pogosto omenila, da so to stvari, kot se jih spominja sama. ─îe je bilo 30% stvari, ki jih je Tara zapisala, tak┼ínih, kot jih opisuje, je dovolj, da sem ┼íe vedno jezna.